ALOPECIJA AREATA

Alopecija areata, znana tudi kot mesto plešavosti, je stanje, pri katerem se lasje izgubijo na nekaterih ali vseh delih telesa. Pogosto povzroči nekaj madežev plešavosti na lasišču, vsak približno v velikosti kovanca. Lahko pride do psihološkega stresa, čeprav so ljudje na splošno zdravi.  V nekaterih primerih pride do popolne in trajne izgube las in dlak po telesu.

Alopecija areata je avtoimunska bolezen, ki je posledica imunskega dogajanja ob lasnih  mešičkih. Dejavniki tveganja vključujejo družinsko anamnezo stanja. Med identičnimi dvojčki ima, če je eden obolel, drugi približno 50 odstotkov možnosti, da bo prizadet. Mehanizem, ki je v ozadju,  prepozna svoje lastne celice z nadaljnjim imunsko posredovanim uničenjem lasnega mešička.

Za tako obliko bolezni po navadi  ni zdravila. Ena od oblik zdravljenja, ki se lahko uporabijo za pospešitev ponovne rasti las, so kortikosteroidne injekcije. Še zlasti se priporočajo zaščita pred soncem, zaščita pred mrazom in soncem ter očala, če manjkajo trepalnice. V nekaterih primerih se lasje ponovno razvijejo in se predhodno stanje ne ponovi, v drugih primerih pa pride do izgube las in ponovne rasti v nekaj letih. 

Po statističnih podatkih naj bi bila z resno obliko alopecije prizadeta do 2 odstotka populacije. Prav tako je pomemben podatek, da se približno 20 odstotkov populacije v določenem življenjskem obdobju sooča z eno od oblik alopecije oziroma izpadanja las.

Začetek alopecije oziroma plešavosti se najpogosteje pojavi v zgodnjem otroštvu, poznih najstniških letih ali mlajši odrasli dobi, lahko pa se zgodi v vseh starostih. Pri obolelih so tudi nekoliko pogostejša stanja, povezana z imunskim sistemom, kot so astma, alergije, atopični dermatitis in hipotiroidizem. Moški in ženske so prizadeti v enakem številu in alopecija ne vpliva na pričakovano življenjsko dobo osebe.

Znaki in simptomi

Tipični prvi simptomi alopecije areata so majhni madeži plešavosti. Spodnja koža je gladka in izgleda navadno normalno. Čeprav imajo lahko ti madeži različne oblike, so po navadi okrogli ali ovalni. Alopecija areata najpogosteje prizadene lasišče in brado, lahko pa se pojavi na katerem koli delu telesa, pokritega z lasmi. Različna področja kože lahko hkrati kažejo izgubo las in ponovno rast. Bolezen lahko za nekaj časa preide v remisijo (mirovanje) ali postane trajna. Pogosto se pojavi že pri otrocih.

Področje izpadanja las je lahko pekoče ali boleče, pri čemer se izguba pogosto pojavi neenakomerno, kar pomeni več na eni strani lasišča kot na drugi.

Vzroki

Alopecija areata naj bi bila sistemska avtoimunska motnja, pri kateri telo napade lastne anagene dlake in zavre ali ustavi rast las.  Alopecija areata ni nalezljiva, je pa lahko povezana z dejavniki dednosti. Poleg tega alopecija areata deli genske dejavnike tveganja z drugimi avtoimunskimi boleznimi, vključno z revmatoidnim artritisom, sladkorno boleznijo tipa 1 in celiakijo. Lahko je edina manifestacija celiakije.

Različne vrste alopecije areata

• -     običajno alopecija areata vključuje izgubo las na eni ali več krogih na lasišču;
• -     difuzna alopecija areata, kjer se lasje lahko izgubijo tudi bolj difuzno po celotnem lasišču;
• -     alopecija areata monolocularis opisuje plešavost samo na enem mestu in se pojavi kjer koli na glavi;
• -     alopecija areata multilocularis se nanaša na več področij izpadanja las;
• -     ofiaza se nanaša na izgubo las v obliki valov na obodu glave;
• -     alopecija areata barbae je lahko omejena le na predel brade;
• -     alopecija areata totalis je bolezen, pri kateri oseba izgubi vse lase na lasišču;*
• -     alopecija areata universalis je bolezen, pri kateri izginejo vse dlake na telesu, vključno s sramnimi dlačicami.*

*Alopecija areata totalis in universalis se pojavljata pri majhnem številu ljudi.

Zdravljenje

Objektivna ocena učinkovitosti zdravljenja je zelo težka in spontana remisija (mirovanje) je nepredvidljiva, če pa je prizadeto območje, se lahko lasje v mnogih primerih spontano ponovno razvijejo.

V primerih hude izgube las je bil dosežen omejen uspeh s kortikosteroidnimi zdravili klobetasolom ali fluocinonidom, injekcijami kortikosteroidov ali kremo. Uporaba kortikosteroidnih krem ​​na prizadeti koži je manj učinkovita in traja dlje, da doseže rezultate. Steroidne injekcije se po navadi uporabljajo na mestih, kjer so področja izpadanja las na glavi majhna, ali še posebej tam, kjer je bil izgubljen del obrvi. Ne glede na to, ali so učinkovita, so nekatera druga zdravila, ki so jih uporabljali, minoksidil, mazilo dražila (antralin ali topikalni katran) in lokalna imunoterapija ciklosporin, včasih v različnih kombinacijah. Lokalni kortikosteroidi pogosto ne pridejo dovolj globoko v kožo in majhne lezije se po navadi spontano ponovno pojavijo. Peroralni kortikosteroidi lahko zmanjšajo izpadanje las, vendar le za obdobje, v katerem se jemljejo, in ta zdravila lahko povzročijo resne neželene stranske učinke. Nobeno zdravljenje ni učinkovito v vseh primerih, nekateri posamezniki pa se ne odzovejo na nobeno zdravljenje.

Kadar je alopecija areata povezana s celiakijo, zdravljenje z dieto brez glutena omogoča popolno in trajno ponovno rast lasišča in drugih telesnih dlak pri mnogih ljudeh, pri drugih pa se pojavijo remisije in ponovitve. To izboljšanje je verjetno posledica normalizacije imunskega odziva zaradi umika glutena iz prehrane.

Obstajajo različne metode, kako se spopasti s težavami izpadanja las, in mednje spada tudi najnovejša tehnologija, ki temelji na analizi genske strukture vsakega posameznika s pomočjo testa DNA. Testiranje DNA opravi dermatolog, ki na podlagi rezultatov testiranja tudi predpiše ustrezno prilagojeno zdravljenje alopecije.

Prognoza

V večini primerov, ki se začnejo z majhnim številom gubic, lasje rastejo po nekaj mesecih do enega leta.  V primerih z večjim številom madežev lahko dlake zrastejo nazaj ali napredujejo v alopecijo areata totalis ali v redkih primerih alopecijo areata universalis.

Pri bolezenskem stanju ni izgube telesne funkcije in učinki alopecialnih areat so predvsem psihološki (izguba samopodobe zaradi izpadanja las), čeprav so lahko resni. Pri bolnikih se lahko pojavi tudi nenavadna rast nohtov, ker keratin tvori lase in nohte.

Lasje lahko zrastejo nazaj in nato pozneje izpadajo. To morda ne pomeni ponovitve stanja, temveč naravni cikel rasti in prelivanja iz relativno sinhroniziranega začetka; tak vzorec bo sčasoma zbledel.  Alopecija je lahko vzrok psihičnega stresa. Ker lahko izpadanje las vodi do pomembnih sprememb v videzu, lahko posamezniki z njim doživljajo socialno fobijo, anksioznost in depresijo.

ALOPECIJA TOTALIS

Alopecija totalis je izguba vseh dlak na lobanji in obrazu. Njeni vzroki so nejasni, vendar se domneva, da so avtoimunski.

Metotreksat in kortikosteroidi so možni načini zdravljenja.

Hlajenje lasišča je bilo uporabljeno posebej za preprečevanje alopecije pri kemoterapiji z docetakselom, čeprav so ga uporabili tudi v drugih oblikah zdravljenja. Učinki zdravljenja lahko trajajo dlje, in sicer lahko predvsem ženske pacientke nosijo lasulje tudi do dve leti po kemoterapiji.

ALOPECIJA UNIVERSALIS 

Alopecija universalis ali alopecija areata universalis je zdravstveno stanje, ki vključuje izgubo vseh las, vključno z obrvmi in trepalnicami. To je napredna oblika alopecije areate.

Alopecija universalis se lahko pojavi v vseh starostih in trenutno velja za avtoimunsko motnjo, pri kateri imunski sistem napade lasne mešičke. Genetski dejavniki lahko prispevajo k bolezni, saj ima alopecijo približno 20 odstotkov prizadetih družinskih članov. Za alopecijo universalis ni standardnega zdravljenja.